About this episode
Z novim zakonom o t. i. lastniških zadrugah zaposlenih država prvi? odpira vrata modelu Esop (Employee Share Ownership Plan) – shemi, ki zaposlenim omogo?a, da postanejo solastniki podjetij, v katerih delajo.Kako deluje? Lastnik proda delež zadrugi zaposlenih, odpla?evanje odkupa pa poteka iz razpoložljivega denarnega toka podjetja. Zaposleni tako postanejo delni?arji podjetja, v katerem delajo, in so lahko udeleženi v dobi?ku prek izpla?ila dividend. Ne delajo ve? le za pla?o, ampak tudi za dobi?ek, ki se pošteno deli mednje. Njihov finan?ni vložek je omejen na 300 evrov, njihova odgovornost pa veliko ve?ja – gre za zavezo pripadnosti, u?inkovitosti in soodlo?anja.Kaj ta model dejansko pomeni, kako se razlikuje od menedžerskih odkupov in zakaj so prvi kandidati zanj prav družinska podjetja z izzivi nasledstva? Kako je mogo?e, da podjetje odkupi samo sebe prek denarnega toka? In zakaj je pri tem finan?na pismenost zaposlenih klju?na?V epizodi raz?lenimo, kako deluje inkluzivni kapitalizem v praksi, kje se je model v tujini izkazal in kaj bi lahko pomenil za slovenski trg dela ter lastništva v naslednjem desetletju.Pred mikrofonom: Tej Gonza, Inštitut za ekonomsko demokracijoO tem smo podrobneje pisali v ?lanku Poleg pla?e, v prihodnje še dividende iz solastništvaV tokratni epizodi boste slišali*:00:00 – Uvod: zakaj Esop ni samoupravljanje, ampak inkluzivni kapitalizem03:20 – Kako je nastal zakon in zakaj ime »lastniška zadruga delavcev« zavaja06:00 – Kaj je Esop in kako deluje mehanizem odkupa prek denarnega toka08:30 – Od kod ideja: Louis Kelso in ameriški koreni modela10:00 – Zakaj lastniki razmišljajo o prenosu lastništva na zaposlene15:40 – Kaj v praksi pomeni vklju?evanje zaposlenih v lastništvo21:00 – Dav?na logika: zakaj država model spodbuja23:30 – Esop ni menedžerski odkup: klju?ne razlike29:00 – Primeri iz prakse: kako to deluje v ZDA in v Evropi33:00 – Slovenski primeri in potencialni kandidati (Akrapovi?, Dewesoft, družinska podjetja)
